Drevo kot življenje

Pogled na drevo…čudovito, visoko, razvejeno in s svojimi koreninami zasidrano globoko v zemljo. Drevo, ki je iz preproste male sadike počasi raslo in se vzpenjalo visoko proti soncu. Široko razvejano se skupaj s svojimi listi giblje in valovi v vetru. Ko pride jesen, s svojimi živobarvnimi listi razkazuje svojo mogočnost in ko pride zima z mrazom in snegom počasi zapusti ves svoj sijaj. Vendar pa s prvim spomladanskim soncem ponovno zaživi, zaživi v polnosti  s svojimi listi in cvetovi.

Ko se tako ozrem na drevo, opazim, da je drevo kot življenje. Življenje, kjer rastem, se vzpenjam, cvetim, vmes padem, trpim ter se tako kot on ob prvem spomladanskem soncu poberem in zacvetim v novo, s srečo in polno ljubezni obdano osebo…osebo, ki je srečna in ljubi sama sebe in ki s svojo ljubeznijo lahko navdaja in hrani druge.

In prav drevo je tisto, ki mi daje smisel življenja.

 

Advertisements